-
1 dying to know
• rád bych věděl -
2 wonder
1. noun1) (the state of mind produced by something unexpected or extraordinary: He was full of wonder at the amazing sight.) začudenje2) (something strange, unexpected or extraordinary: the Seven Wonders of the World; You work late so often that it's a wonder you don't take a bed to the office!) čudo3) (the quality of being strange or unexpected: The wonder of the discovery is that it was only made ten years ago.) nenavadnost2. verb1) (to be surprised: Caroline is very fond of John - I shouldn't wonder if she married him.) čuditi se2) (to feel curiosity or doubt: Have you ever wondered about his reasons for wanting this money?) spraševati se3) (to feel a desire to know: I wonder what the news is.) hoteti vedeti•- wonderfully
- wonderingly
- wonderland
- wondrous
- no wonder* * *I [wʌndə]nounčudo; nekaj čudovitega, osupljivega; čudežen dogodek, čudežno delo, čudež; (za)čudenje, začudenostfor a wonder — čudežno; presenetljivo; čudno(it is) no wonder that... — nič čudnega (ni), da...he kept his word, for a wonder — za čuda je držal svojo besedohe swore and no wonder — zaklel je, in nič čudnega (če je)II [wʌndə]intransitive verb (za)čuditi se (at, about s.th. čemu); razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati seOh! I just wondered! — O, nič! kar takó, samo vpraševal sem seI wonder who said it — rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekelIs that true? -- I wonder. — Je to res? -- Bogve.well, I wonder — no, ne vem (prav)I have often wondered what would happen if... — često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če... -
3 thought
[Ɵo:t]past tense, past participle; = think* * *I [mɔ:t]nounmisel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt; plural mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir; figuratively minimalna količina, nekoliko, malce, kančeka beauty beyond thought — lepota, ki si je ni moč predstavljatiengaged in thought — zamišljen, zatopljen v mislia penny for your thoughts! figuratively rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?after further thought I saw I was wrong — ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam pravhe had no thought of paying his debt — prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolghe did not give a thought to his doings — niti hip ni pomislil, kaj delahis sole thought is to make money — njegova edina misel je, kako priti do denarjato read s.o.'s thoughts — brati misli kake osebesecond thoughts are best figuratively ni se treba prenaglitito take thought — zamisliti se, premislitihe took thought before replying — premislil je, preden je odgovorilII [mɔ:t]preterite & past participleod to think -
4 admire
1) (to look at with great pleasure and often to express this pleasure: I've just been admiring your new car.) občudovati2) (to have a very high opinion of (something or someone): I admire John's courage.) visoko ceniti•- admirably
- admiration
- admirer
- admiring
- admiringly* * *[ədmáiə]transitive verbobčudovati, oboževati; ceniti; American ves nor biti na kaj -
5 curious
['kjuəriəs]1) (strange; odd: a curious habit.) nenavaden2) (anxious or interested (to learn): I'm curious (to find out) whether he passed his exams.) radoveden•- curiosity* * *[kjúəriəs]adjective ( curiously adverb)radoveden; znamenit, redek; čuden, nenavaden; ličen, izbran, prefinjen; euphemistically erotičen, pornografskicuriously enough — čudno, presenetljivo -
6 know
[nəu]past tense - knew; verb1) (to be aware of or to have been informed about: He knows everything; I know he is at home because his car is in the drive; He knows all about it; I know of no reason why you cannot go.) vedeti2) (to have learned and to remember: He knows a lot of poetry.) poznati3) (to be aware of the identity of; to be friendly with: I know Mrs Smith - she lives near me.) poznati4) (to (be able to) recognize or identify: You would hardly know her now - she has become very thin; He knows a good car when he sees one.) prepoznati•- knowing- knowingly
- know-all
- know-how
- in the know
- know backwards
- know better
- know how to
- know the ropes* * *I [nóu]nounvednost, znanjecolloquially to be in the know — vedeti (zaupne stvari), spoznati seII [nóu]1.transitive verbvedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti ( from);2.intransitive verbvedeti (of za, o); spoznati se ( about na)to know one's bussiness — ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes — dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čemI know better than to — nisem tako neumen, da bito know one from the other — razločiti med dvema, razpoznatidon't know him from Adam — nimam pojma, kdo jeto get ( —ali come) to know — spoznati, zvedetito let s.o. know — sporočiti komuto make known — razglasiti, oznanitito make o.s. known to — predstaviti se komu, seznaniti se s komto know one's own mind — vedeti, kaj hočeš, ne omahovatinot to know what to make of a thing — ne razumeti česa, ne znati si česa razložitinot that I know — ne da bi vedel, kolikor je meni znano neto know one's place — vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprejto know one's way around — znajti se, spoznati seto know which side one's bread is buttered — vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristito know from a bull's foot — znati razlikovati, znati ločitibefore you know where you are — hipoma, preden se zavešdon't I know it! — pa še kako to vem!he wouldn't know (that) — težko, da bi vedel, ne more vedetiI would have you know that — rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnilI have never known him to lie — kolikor jaz vem, ni nikoli lagalI know of s.o. who — vem za nekoga, kicolloquially not that I know of — ne da bi vedel -
7 anxious
['æŋkʃəs]1) (worried about what may happen or have happened: She is anxious about her father's health.) zaskrbljen2) (causing worry, fear or uncertainty: an anxious moment.) vznemirljiv3) (wanting very much (to do etc something): He's very anxious to please.) zelo željan•- anxiety* * *[aeŋkšəs]adjective ( anxiously adverb)to be on the anxious seat ( —ali bench) — biti v hudih škripcih, sedeti kot na šivankah -
8 though, tho'
[ðou]1.conjunctiončeprav, četudi, dasias though, tho' — kakor (kot) čeeven though, tho' — tudi če, pa čepravwhat though, tho' — nič za to če, kaj za to, če; (pa) četudiwhat though, tho' the way is long? — kaj za to, če je pot dolga?he was running as though, tho' the devil was after him — tekel je, kot da bi mu bil vrag za petamiI shall buy it, even though, tho' it should cost a hundred pounds — kupil bom to, pa čeprav bi stalo 100 funtov;2.adverb colloquially (na koncu stavka) seveda, resda, zares; vendar(le), vsekakorI wish he were here, though, tho' — rad bi, da bi on bil tu, sevedayou knew it, though, tho'? — ti si to, seveda, vedel'? -
9 trow
[tróu, tráu]British English obsolete transitive verb verjeti, misliti, menitiwhat ails him, (I) trow! — kaj mu je (kaj mu manjka), bi rad vedel!
См. также в других словарях:
Rad-Weltcup der Junioren — Der Weltcup im Straßenradsport der Junioren (englisch UCI Junior Men World Challenge) war eine von 1994 bis 2007 vom Weltradsportverband UCI ausgetragene Serie der wichtigsten Rennen der Saison und war die wichtigste Jahreswertung im… … Deutsch Wikipedia
Rad-Nationencup der Männer U23 2008 — Der Rad Nationencup der Männer U23 2008 war die 2. Austragung des Rad Nationencups der Männer U23, einer seit der Saison 2007 stattfindenden Serie der wichtigsten Rennen im Straßenradsport für Männer U23. Rennen Datum Rennen Sieger (Fahrer)… … Deutsch Wikipedia
mordà — tudi mórda prisl. (ȁ; ọ̑) 1. izraža ne popolno prepričanost o čem: rad bi vedel, če me morda še pozna; zvečer se morda vidiva; morda se vendar vrneš domov / draži jo ne morda iz hudobije, ampak iz prešernosti / ekspr. morda bo kaj iz tega,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
radovéden — dna o prid., radovédnejši (ẹ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
MATIÈRE — Pour l’action comme pour la connaissance, la «matière» est toujours première. Première dans ses mixtes et ses confusions, lorsqu’elle résiste aux projets de façonnage; première dans sa présence originelle, dès qu’apparut le projet d’une… … Encyclopédie Universelle
présenter — [ prezɑ̃te ] v. <conjug. : 1> • v. 880; lat. imp. præsentare I ♦ V. tr. 1 ♦ Présenter une personne à une autre, l amener en sa présence pour la faire connaître. « Des mères présentaient à Paphnuce leurs jeunes garçons » (France). Spécialt… … Encyclopédie Universelle
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
